|
O islandskih konjih  Njihova matična domovina je prelepa Islandija. O islandskem konju je pomembno vedeti, da ga 1000 let selektivno vzrejajo v visoko temperamentnega potovalnega konja s prirojeno željo po teku in konja, ki je vedno pripravljen dati vse od sebe. S takšnim samozavestnežem je včasih težko ravnati, zato islandec po naravi nikakor ni konj za otroke in neizkušene jahače, kakor nepoznavalci pogosto narobe mislijo! Islandskega konja sicer temu lahko priučimo, nikakor pa ni tak po naravi!  |
Prispevki in zgodbe: |
Čeprav so islandski konji relativno majhni (130 do 145 cm - merjeno s palico na najvišji točki vihra in tehtajo med 300 in 400 kg), je popolnoma zmotno misliti, da so primerni le za ježo otrok. Sploh ne! Ena izmed najpomembnejših telesnih značilnosti islandskega konja, poleg vzdržljivosti, je, da je sposoben zlahka nesti 1/3 svoje teže (na kilogram teže prekaša v moči vecino ostalih konjskih pasem za 1,6 krat!).
Islandski konji so iznajdljivi in bistri, da v prehrambeno skrajno skromnih in klimatsko trdih razmerah lahko preživijo. Njihove kosti so izjemno kompaktne in goste. Živijo v čredah na prostem.
Trenirati se jih začne šele po četrtem letu starosti. Dosežejo visoko starost od 35 do 40 let, večinoma jih lahko jahamo celo do 30. leta starosti.
 |
 |
Pa ne samo to - islandski konj daje mnogo mnogo več; Ti konji so edinstveni zaradi svojih petih hodov, od katerih ima predvsem tolt neprecenljivo praktično vrednost: to je za jahača izjemno udoben in tudi hiter hod, v katerem lagodno preči pokrajino čez drn in strn. Pri tem značilnem mehkem hodu je zaporedje gibanja nog: leva zadnja, leva sprednja, desna zadnja in nazadnje desna sprednja - tako kot pri hoji, vendar v izraziti akciji in v mnogo hitrejšem tempu. Islandski konji so štiri ali pet hodni. Pethodni konji: korakajo, kasajo, töltajo, galopirajo in pasajo. Pas, ki ga imenujemo tudi tekmovalni hod ali leteči pas, je hod, v katerem tekmovalni konji dosežejo visoko hitrost 50 km/h in med tem noge premikajo tako hitro, da so videti kot senca.
Jahači in rejci se pomerjajo na le za islandske konje prirejenih tekmah, na katerih ocenjujejo skladnost jahača in konja v vseh hodih, akcijo pri hodih, hitrost… Videti jahalni par v lebdeči popolnosti gibanja v letečem pasu je prizor, ki ga lahko podpišemo le s -»plemenitost«!
Način jahanja islandskih konj je svoja kategorija oziroma tehnika jahanja (kakor je, recimo, svoja kategorija western jahanje), ki se je moramo dodatno naučiti. O šolah islandskega jahanja pri nas se lahko poučite pri Društvu rejcev islandskih konj Slovenije.
Res je, da z islandskim konjem ne boste blesteli pri preskakovanju ovir, pa tudi v dresuri in drugih tekmovalnih kategorijah, v katerih se merijo »veliki« konji, ne, blesteli pa boste pri dolgih ježah po divjem, ki zahtevajo vzdržljivega, samozavestnega, zanesljivega, kooperativnega konja z neverjetno orientacijo, za katerega je gibanje v naravi nekaj vsakdanjega in ki ga šumi, podobe in vonjave na prostem le malo vznemirjajo in plašijo. Islandski konj je plemenita žival, ki pa mora seveda sovpadati z vašim načinom življenja.
V Evropi imamo 160.000 islandskih konj. Islandija ima kar 80.000 konj, nadaljnih 80.000 živi drugod po Evropi, od tega največ (50.000) v Nemčiji. V Sloveniji je 500 islandskih konj, toda zagotovo bodo s svojo podobo, značajem, udobnim toltom in prestižnim letečim pasom osvojili še marsikaterega slovenskega ljubitelja konj!
Celoten članek: Osebna izkaznica islandskega konja (Agata Maček)
